Ta bazični tip se lahko s pomočjo staronordijskega brot ‘mesna juha’, ang.broth, dum.brode, goh.. proth ‘juha’ izpelje iz germanskega izvora. Iz tega so se razvili tudi ita.brodo, broda, pms.breu ali cat.brou . JUHA je bila tipična jed germanov, Rimljani je niso poznali. To je razlog, zakaj je bila beseda prevzeta iz germanskih v romanske jezike. Poleg svojega izvirnega pomena ‘juha’ je razvila tudi še sekundarni pomen ‘pena’, ki je prodrla v terminologijo predelave mleka. Tako se najdejo v galoromanskih izpeljankah kot na primer brou de beurre ‘maslena pena’ ali brôe ‘pena na mleku’ (prim.FEW 15/1: 291-300). Prenos na koncept PINJENEC je zabeležen na področju VerbaAlpina za Trento.
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Lat. etimon tega bazičnega tipa je bruma z izhodiščnim pomenom ‘zimski solsticij’. Bruma je zloženka od*brevŭma (brevissima dies 'najkrajši dan' (prim.Treccani: s.v.bruma). Poleg tega označuje v splošnem pomenu ‘zima’ in v ožjem pomenu ‘zimski mraz’ (prim.Georgess.v.bruma). Iz tega se je v zahodni Romaniji razvil pomen ‘megla’, kot v fra.brume, spa., por.bruma in cat.broma. Ta pomen ima tudi fur.brume (prim.FEW:562), ki je bil poleg tega metaforično ime za SMETANO. Ladinska oblika, ki se je priključila na zahodu brama, je svoj ohranila svoj naglašen vokal najverjetneje zaradi vpliva sinonimne oznake crama.
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Lat. izvor bazičnega tipa ni problematičen; gre za zloženko iz grščine, kateri sta osnova korenska morfema tyrós (ὁ τυ̅ρός) 'sir' in boūs (ἡ βοῦς: prim.lat.bovis) 'krava'. Ta besedni tvorbi dodan poudarek, da gre za goveji-sir, označuje izdelek kot posebnost in kaže na to, da se SIR prvotno ni prideloval iz KRAVJEGA MLEKA. V grškem kulturnem krogu se je sir prideloval – in se prideluje še danes – običajno iz ovčjega ali kozjega mleka (primerjava je v skladu z opisom v poglavju o Plifemu v Odiseji [9,170-566; speziell 244-247]; Polifem ni imel goveda).
τὸ βούτυ̅ρον označuje v grščini "maščobo mleka" (τὸ πῖον τοῦ γάλακτος [Corpus Hippocraticum]). V Corpus Hippocraticum (zbirki medicinskih besedil, katerih nastanek sega v 6. stol. pr. n. št. do 2. stol. n. n. št.) je opisano, kako so Skiti pridelovalo maslo iz kobiljega mleka (Corp. Hipp., Morb. 4, 20). Tam opisani postopek je točno tak, kot se uporablja še danes: Skiti naj bi domnevno dali kobilje mleko v sod (votlo posodo iz lesa: ἐς ξύλα κοῖλα) in ga nato tresli. V Corpus Hippocraticum ni zapisano, s katerim namenom so Skiti maslo uporabljali (kot živilo ali zdravilo).
Kot že v Corpus Hippocraticum je nastal že pri Pliniusu starejšem vtis, da je proizvodnja in uporaba masla nekaj tipično "barbarskega" (NH 28, 35: e lacte fit et butyrum, barbararum gentium lautissimus cibus et qui divites a plebe discernat). To naj bi sovpadalo s tem, da je bilo v mediteranskem življenjskem prostoru Grkov in Rimljanov olivno olje dominantno kot živilska maščoba (in še je). V grško-rimskem prostoru se je maslo tako manj uporabljalo kot živilo, temveč pretežno kot zdravilo. Vsekakor se pogosto najdejo zapisi za βούτυ̅ρον/butyrum v kontekstu z medicinsko strokovno literaturo (poleg Hipokrata med drugim pri Celsusu in Galenu), tudi Plinius starejši opisuje uporabo masla kot zdravilo (proti bolečinam v vratu: NH 28, 52).
Poleg srednjega spola βούτυ̅ρον pozna grščina še varianto moškega spola ὁ βούτυ̅ρος. Tako moški kot srednji spol sta poudarjena na tretjem zlogu od zadaj (Proparoxytona). Latinščina je besedo očitno prevzela iz nemščine (butyrum).
Pri bazičnem tipu butyru(m) se razlikujeta dve naglasni varianti:
paroxytones lat.butӯru(m), ki se nanaša na ita. tip butirro (prim.DELI 179);
lat.bútyru(m) z iz grš. βούτυ̅ρον podedovanem inicialnem naglasu; iz tega se je razvil fra., fro.bureoz.fra.beurre. Ta tip si je izposodila italijanščina in se razvila tudi v ita.burro (prim.DELI 178).
Manj jasno je prevzemanje besede iz romanščine v germanščino. Upošteva se varianca spola iz nem.Butter: v alemanščini in bavarščini dominira moški tip; a ta SDS je lahko tudi ženski ali celo srednji. Kluge, 166 vidi moški tip kot sekundarni razvoj v analogijo k prav tako moškemu alemanskemu sinonimu Anke; primarna naj pa bi bila ženska različica, ki se razlaga iz poimenovanja lat. srednjega spola mn. na -a kot ženski ednine. Temu ustreza pozno staro visokonemški butira. V luči interlingualne geolingvistike alpskega prostora ta interpretacija ne more prepričati, kajti moški tip tvori v bavarskem govornem prostoru Tirolske skupno območje z južno sledečim in prav tako moškim roa. tipom but'ir. Iz tega je v tej obliki dosti bliže videti primarni adstratalni prevzem in ženski tip die Butter kot sekundarno variacijo. Zaradi nepremaknjenega dentala -t- naj ne bi prišlo zelo zgodaj (ne pred 8. stol. n. št.), temveč šele po zaključku 2. glasovnega premika.
Izgleda torej, da je bil v alpskem prostoru tip butyrum, ki na lat.unguere / *ungere 'mazati' nanašajoče se oznake, daleč okoli spodrinjen.
Cortelazzo, Manlio/ Zolli, Paolo (1979): Dizionario etimologico della lingua italiana, Bologna, Zanichelli
Baumgartner, Heinrich/ Handschuh, Doris/ Hotzenköcherle, Rudolf (1962-2003): Sprachatlas der Deutschen Schweiz, Bern, vol. 1-9, Francke
Seebold, Elmar (2012): Kluge. Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, Berlin, DeGruyter
Latinščina
(ISO 639-3)
primerjaj
Latinščina
(ISO 639-3)
Italijanščina (ISO 639-3)
Francoščina (ISO 639-3)
Stara francoščina (ISO 639-3)
oziroma
Nemsko (ISO 639-3)
Sprachatlas der deutschen Schweiz
Romanščina (ISO 639-5)
(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Slavo Šerc)
Ta bazični tip "je razširjen kot krajevno in občno ime na širšem področju v zah. Sredozemskih jezikih" (FEW II, 51). Izvira iz predindogermanščine in je bil prvotno oznaka za območje s pomenom ‘zavarovano mesto’. Tako se razlaga cala 'zaliv' v italijanščini (npr. sicilijansko) in v iberoromanskih jezikih (prim.FEWibidem.). V raziskovalnem področju VA je osnova tudi imenu Val Calanca, stranski dolini Misoxa/Misocco.
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Ta bazični tip se reprezentira samo z enim morfo-leksikaličnim tipom: prim.ita.capanna; fra.cabane; roh.chamona.
Ta osnovni lat.capanna, je po FEW II, 246 je najden samo enkrat (pri Isidor); "njegov izvor je nejasen" (FEW II, 244). Oblike -m- tvorijo alpinsko varianto; prim.DRG 3, 336-339. Za semantiko roh. oblik je rečeno: "V pomenu 'koča, preprosta, skromna hiša' zavzema danes literarno obarvana camona osrednje mesto med fam. --> baitaDRG (2,76) 'baraka, propadajoča hiša, slaba koča' in --> teja 'koča, planšarija, alpska koča'. Prim. tudi --> fögler" (239).
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Ta bazični tip izhaja iz lat. *cappellus ‘vrsta pokrivala’ in je pomanjševalnica lat.cappa ‘klobuk’ (prim.FEW 2, 293, s.v.cappellus). Prvotno je poimenoval lat.*cappellus različne vrste naglavnih pokrival. Nositi klobuke jue bilo Rimljanom pravzaprav tuje. Samo preprosti ljudje, ki so dosti delali na prostem, so nosili za zaščito klobuke najrazličnejših oblik iz različnih materialov. Iz lat.*cappellus so se razvili fra.chapeau, ita.cappèllo, roh. (engadinsko) tśapé in tudi fur.tśapel. Po Kramerju (EWD II, 153) je osnovna beseda lld.ćiapél ‘klobuk’ čisto podedovana beseda. Na našem območju se lahko najde tudi kot oznaka za SMETANO ZA STEPANJE (Karte). Izpeljanke iz lat.cappa bi lahko bile dokazane v oznakah za peno na jabolčnem vinu ali pivu ali za kožo, ki se tvori na kuhanem mleku (prim.EWD II, 275). Ta metaforični pomen 'pena' je razvila tudi lat. pomanjševalnica *cappellus , (prim.EWD II, 291). Tako se pojasni, zakaj se *cappellus najde tudi kot oznaka za stepeno smetano; podobno motiviran je metaforičen prenos caput.
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Tu služi kot osnova lat.caput ‘glava’. V latinščini dobi caput konkurenco z testa, pravzaprav 'posoda iz gline, črepinja'. V večinskem delu romanskega govornega prostora se je caput prevesil v dobro testa (prim.FEW 2, 334 s.v.caput). V svojem osnovnem pomenu je preživel v Lombardiji in južni Italiji, v Toskani in Furlaniji, v Graubündnu, Romuniji, Kataloniji, jugovzhodni Franciji in na področju Dolomitov (tako ita.capo, lld.ćé ali fur.ciâf; prim.DELI 1, 199-200; prim.EWD II, 74-75). Že lat.caput se je uporabljal v različnih metaforičnih načinih, tako v smislu ‘najzgornejši, vrh, kopast vrh’ (prim.Georgess.v.caput). V romansko govorečem področju Alp se najdejo metaforske oznake za SMETANO, kajti smetana je, kar se na vrhu napravi; podobno motiviran je metaforičen prenos cappellus.
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Cortelazzo, Manlio/ Zolli, Paolo (1979): Dizionario etimologico della lingua italiana, Bologna, Zanichelli
Kramer, Johannes (1988-1998): Etymologisches Wörterbuch des Dolomitenladinischen, Hamburg, vol. 1-8, Helmut Buske
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Ta morfo-leksikaličen tip ustreza pomanjševalnici lat.caseus ‘sir’ in se lahko prvotno razume v smislu ‘mali sir’. Kot kaže karta, se najde v generičnem pomenu 'sir' predvsem v retoromanščini (prim.DRG 3, 444-450), toda tudi v enem delu ladinščine (Grödner- in Abteital) (karta tega ne kaže!) in preko raziskovalnega področja, npr. v beneščini (casuòla; prim.EWD II, 126) in v okcitanščini (prim.FEW, s.v.caseolus).
De Planta, Robert/ Melcher, Florian/ Pult, Chasper/ Giger, Felix (1938ff.): Dicziunari Rumantsch grischun, Chur, Inst. dal Dicziunari Rumantsch Grischun
Izpeljanka tega tipa iz latinščine casearia(m), pridevniška izpeljava od caseus 'sir', ni problematična; DELI, 213 kaže na srednjeveško najdbo casiera iz Bergama iz leta 1145; k gsw. (alemansko) prim.Idiotikons.v.chäseren. V nemško govorečem alpskem prostoru se najde ta tip tudi pogosto v imenih posameznih planin (Kaser(alm)).
Cortelazzo, Manlio/ Zolli, Paolo (1979): Dizionario etimologico della lingua italiana, Bologna, Zanichelli
SIR se v latinščini označuje na splošno kot caseus ‘sir’ (prim.Georges, s.v.caseus); Kluge vidi povezavo s staro cerkveno slovanščino kvasŭ ‛droži, kvas’ in se tako zavzema za indoevropski izvor. Lat. beseda je že zelo zgodaj pristala v germanščini (prim. v 8. stoletju najdeno goh.kāsi in ang.cēse, z izstopajočo palatalizacijo); po Kluge je "[d]latinska beseda [...] prevzeta s pripravo trdega sira. Pred tem so poznali germani samo mehki sir (skuto)" (478). V sami romanščini je bil najprej dominanten tip (prim.DéROM: s.v.*/`kasi-u/ in FEW 2: 456-458) vendar nato zamenjan, predvsem s tipi formaticu(m), ki je eksplicitno motiviran s sirarstvom, natančneje: s proizvodnjo sira s SREDSTVOM ZA SESIRJENJE , kajti samo s to tehniko se omogoči oblikovanje sira, zorjenje in daljše konzerviranje (prim.fra.fromage, ita.formaggioitd.). Ohranil se je tip caseus v ita.càcio, ki je razširjen na dialektološki ravni predvsem v Toskani in dialektih srednje in južne Italije (prim.DELI I: 182), vendar tudi na področju raziskav VerbaAlpina, pojavlja se v obliki ladinščine ćiajó (do sedaj brez dokazov v VA – kako ravnati s tem?) (prim.EWD II: 126). V Zahodnih Alpah bi se lahko caseus od vsega začetka uveljavil ne proti predrimski, predvidoma galski substratni besedi toma.
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Ta bazični tip temelji na lat.cautum ‘ograjen prostor’, kar sodi k lat.cautus ‘varno, zagotovljeno’ (prim.Hubschmid 1950: 338; prim.REW, s.v.cautum). Romanska sorodnika sta dolomitskoladinsko ćiàlt ‘lopa’ (prim.EWD II: 129) in fur.ciôt ‘svinjski hlev’ (prim.FEW, s.v.cautus).
Hubschmid, Johannes (1950): Vorindogermanische und jüngere Wortschichten in den romanischen Mundarten der Ostalpen, Tübingen, in: Zeitschrift für romanische Philologie, vol. 66, Niemeyer, 1-94
Razširjenosti oblik, ki sodijo k temu bazičnemu tipu, ni lahko oceniti. Kajti na lat.cellārium se nanaša tudi standardnonemško Keller, tako da se postavlja vprašanje, če lahko vidimo alemanske in bavarske izraze raziskovanega področja kot variante, ki so prišle s standardno nemščino, ali če se lahko v njih domnevajo ostanki latinsko-romanskega substrata. V prid substratni razlagi govori nedvodmno semantika, kajti v nemškem alpskem področju dominira tako kot v romanskem pomen 'mlekarna, prostor/hišica za skladiščenje mleka in sira' ali tudi 'uta za predelavo mleka'. Ta pomen je primarno funkcionalno definiran, za namen, manj arhitektonsko, in ustreza tako bolj klasično latinskemu pomenu cellārium, namreč 'shramba' kot pomen 'klet' standardne nemščine Keller. Tudi italijansko cellaio bolj označuje shrambo; 'klet' se imenuje cantina. Romanski izrazi kažejo torej etnografsko bližjo, lažjo romansko specializacijo. Tudi razvoj pomena 'shramba' v 'klet' je zelo razumljiv, posebno v primeru vina, ki se rad skladišči v kleti. Ni verjeten povratni razvoj od nem.Keller v 'shramba za mleko in sir', tj. točno k domnevno že staremu pomenu sosednjih romanskih oblik.
Seveda je fonetika alemanskih in bavarskih oblik težavna, saj ne kaže odraza romanske palatalizacije začetnega [k-]. Ta prolem se ne postavlja samo za južnonemški, temveč tudi za celoten nekdanji latinsko-romanski/nemški prevzemni prostor, kot kaže soobstoj premaknjenih (nem.Zwiebel cēpŭlla [REW 1820]) in nepremaknjenih oblik (nem.Kiste cĭsta 'košara', nem.Wicke vĭcia). V tej povezavi se opažajo tudi ime reke nem.Neckar Nicer (prim.RE, XVII/1 in dKP, 4, 88), brez vsake palatalizacije. To ime je bilo s precejšnjo gotovostjo prevzeto pred 260-280 n.št., ker so bila območja na desnem bregu Rena Germania superior, vključno s celotnim tokom Neckar v tem času oddana; s tem je nastal torej terminus post quem za palatalizacijo v severno alpinskem imperiju ali, previdneje rečeno, za njegovo splošno uveljavitev. Kajti glede na načeloma visoko starost romanske palatalizacije ni prepričljivo, da se argumentira samo s časom prevzema. Bolj naj bi se računalo s tem, da so nepremaknjene, konservativne in premaknjene, inovativne variante obstajale v zgodnji romanščini druga ob drugi daljše časovno obdobje. Opaža se, da se zapornik nikakor ni ohranil samo v zgodaj romanizirani, izolirani in zelo oddaljeni sardinščini (prim. znane primere kot srd.kentu 'sto' centu[m] itd.), temveč obstaja tudi v dalmatinščini – v tem primeru oddaljenost od alpske romanščine ni več tako velika (prim. dalmatinsko kapula cēpŭlla [REW 1820]).
Wissowa, Georg/Kroll, Wilhelm/ Mittelhaus, Karl / Ziegler, Konrat / Gärtner, Hans (1980): Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft, Stuttgart, Metzler
Po Georges osnovnem pomenu izvira iz lat.cohors 'ograjen kraj, dvorišče, obora, predvsem za živino, ograda za živino'. Z metonimijskim prenosom so se razvili pomeni 'količina, množica, spremstvo' kot tudi znani vojaški specialni pomeni ('deseti del legije, telesna straža' itd.). V alpskem prostoru se je ohranil osnovni pomen ('prostor za molžo in spanje na prostem okoli planšarije') in hkrati razvil metonomijski prenos na planinske zgradbe (prim. analogno polisemijo osnovnega tipa malga).
Varro referira zanj dve sprejemljivi izpeljavi besede cohors: ali je v povezavi z glagolom coorior in označuje kraj, okoli katerega se »zbira« živina (tak je prevod R.G. Kent [Varro. On the Latin Language, Volume I: Books 5-7. Translated by Roland G. Kent. Loeb Classical Library 333. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1938]; ta pomen težko uskladimo z drugimi Georges priloženimi pomeni oz. z osnovnim pomenom simplexa sploh oriri), ali pa obstaja povezava z grškim χόρτος, ki je po njegovem povezan z lat.hortus (Varro, De Lingua Latina 5,88: cohors quae in villa, quod circa eum locum pecus cooreretur, tametsi cohortem in villa Hypsicrates dicit esse Graece χόρτον apud poetas dictam). Tako hortus kot tudi χόρτος imata prvotni popolnoma podoben pomen kot cohors (k χόρτος l prim.npr. Il. 11, 774 ali 24, 640).
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Ta bazični tip se vrača na lat.cōlare ‘presejati, cediti’, kar je izpeljano iz lat.colum ‘sito, cedilo’ (prim.DELI 2, 250 sq.). Razen v terminologiji kovinske predelave je kot strokovni izraz razširjen predvsem v mlekarstvu v pomenu ‘mleko cediti, precejati’; prim.fra.couler, it. colare, roh.cular, lld.corè (z rotacizmom od -l- k -r-) etc.; prim.FEWs.v.colare.
Cortelazzo, Manlio/ Zolli, Paolo (1979): Dizionario etimologico della lingua italiana, Bologna, Zanichelli
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Etimon bazičnega tipa crama je galskega izvora. Prva najdba sega v 6. stoletje pri Venantiusu Fortunatusu (glej spodaj), nato se pojavi ponovno v 9. in 10. stoletju v neki glosi in medicinskih receptih. V prvotnem pomenu označuje ta bazični tip koncept SMETANA. Zanimiva je zgodovina besede francoskih kognatov: V fra. se pojavi pričakovana oblika craime ‘crême du lait’. V srednji francoščini pa obstaja od 13. stoletja oblika cresme ‘la partie la plus épaisse du lait, qui s´élève à la surface quand on le laisse reposer, et dont on faire le beurre’ (prim.FEW 2, 1271, 1272, s.v.crama). s te oblike, katere zadnji refleks se najde v zapisu ê francoske standardne ortografije (crême), je potreben pojasnila. Dobro se da pojasniti iz križanja s cerkveno besedo chrisma ‘maziljenje, oljenje’ iz gr. χρῖσμα. V novi francoščini se je uveljavila oblika crème, ki je bila spet kot crema prevzeta v italijanščino (prim.DELI 1: 295). Bazični tip crama je bil prepeljan predvsem v piemontščino, lombardščino in retoromanščino, četudi zamenjan s sonorizacijo vzglasja cr- > gr-, kot v roh. (surselvsko) groma / roh. (engadinsko) gramma (prim.HWdR, 381).
Leksikaličen tip nem.Rahm se tukaj prav tako postavi k bazičnemu tipu crama; na osnovi alpskih jezikovno kontaktnih odnosov se predlaga nova izpeljava. V Kluge 2011 je zgodovina besede iz indogermanskega pogleda takole skicirana:
RahmS[.]m ‛smetana’ std.(11. Jh.), mhd.roum, mndd.rōm(e)[.] Iz wg.*rauma-m. ‛Rahm’, tudi v ae.rēam; v prevoju k anord.rjúmi. Če se izhaja iz *raugma-, se primerja avest.raoγna-n., raoγniiā-f. ‛maslo’. Drugi izvor nejasen. Nova knjižna nemška oblika temelji na narečju, ki mhd.ou v ā se je razvil. Kjer je Rahm proti Sahne semantično diferenciran, se nanaša bolj na kislo Rahm. Izpeljanka s predpono: entrahmen; Izpeljanka s členkom: abrahmen. Prav tako nndl.room." (Kluge 2011, online s.v.Rahm 1)
V tem nastavku so odnosi med dialekti izključeni; mora pa se upoštevati, da je v romanskem alpskem prostoru, in sicer neposredno južno od germansko-romanske govorne meje, tip fra.crème | ita. crema zelo razširjen.
Pripadajoči fonetični tipi s tonskimi različicami samoglasnikov [æ], [e], [o] in [a] segajo samoumevno nazaj do skupne izhodiščne oblike [a], kajti dvig poudarjenega zloga od naglašenega /a/ > [e] oz. > [æ] v odprt zlog in zaokrožen /a/ > [o] pred labialom so popolnoma neopazni. S tem se pokaže bazični tip crama, ki prvotno najbrž izvira iz galščine (to pomeni iz keltščine) (prim.FEW 2, 1271-1274, s.v.crama); beseda je sicer najdena pri Venantius Fortunatus (*540-600/610), ki je bil rojen v Valdobbiadeneju, to pomeni ob jugovzhodnem robu Alp severno od Trevisa. Bilo bi le malo verjetno, da se skupno področje sinonimskih tipov nem.Rahm in roa.crama pojasnjuje s slučajnim srečanjem. Verjetneje je, da je galo-romanski bazični tip prevladal nad nemškim.
Redukcija vzglasja lat.-roa. [kr-] > deu. [r-] je vidna v povezavi s tem, da "v d. h- izginja pred soglasnikom v 9. stol." (FEW 16, 249, s.v.*hrokk), kot dokazujejo številne analogne oblike. V zgodnjem času germansko-romanskega jezikovnega stika je morala še obstajati različica [hr-], kajti fra.froc 'kuta' se ne more vrniti na staro visokonemško roc, temveč samo na hroc s substitucijo laringalnega z labiodentalnim pripornikom. Tako tudi Kluge:
"Rock[.] Smstd.(9. stol.), mhd.roc, rok, ahd.(h)roc, as.rok [.] Iz wg.*rukka-m. ‛Rock’, tudi af.rokk. Izven germanščine se primerja air.rucht ‛tunika’, kymr.rhuchen ‛plašč’. Vse drugo je nejasno. Obstaja tudi različica z vzglasjem hr- in ahd.hroc, as.hroc, afr.hrokk, ki je verjetno privedel preko francoskega k Frack (prim.Kluge 2011, online, s.v.Frack). Prav tako nndl.rok." (Kluge 2011, online, s.v.Rock)
Enako se pojasnjuje soobstoj angl. horse poleg nem.konj g.*hrussa (prim.Kluge 2011, s.v.Ross und nem.hropsti polegnisl.hrygla ‛praskanje v grlu’, lav.kraũkât ‛kašljati, izpljuniti sluz’ ine.*kruk- ‛smrčati, hropsti, kruliti’ (prim.Kluge 2011, s.v.hropsti in podobno).
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Ta bazični tip se vrača na lat.crŭsta ‘skorja’, varianti klasične oblike z [uː] (prim.Georges, s.v.crūsta), za oznako trde, suhe površine sicer mehkega telesa. V latinščini poimenuje med drugim skorjo kruha. Blizu je prenos na sirovo skorjo, vendar v klasični latinščini še ni dokazljiv, temveč je moral slediti kasneje.
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Ta bazični tip se vrača na lat. pretekli deležnik trpnika exsūctus ‘izsesan’ (prim.Georges, s.v.exsugo in FEW, 3, 324 f., s.v.exsuctus) in sodi k romanskim naslednikom v pomenih ‘suh’ (ita.asciutto, piemontsko sü(i)t, engadinsko süt, katalonsko aixut, špansko enjuto, portugalsko enxuto) in ‘suh, pust’ (romunskosupt). Za VerbaAlpina so relevantni nekateri furlanijski izrazi s pomenom 'sir'.
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Ta bazični tip je na podlagi svoje raznovrstne polisemije zelo zanimiv. Temelji na lat. etimonu flōs, čigar osnovna pomena ‘roža’ in 'cvet' sta v metonimijski relaciji in sta ustvarila številne metaforične in druge metonimijske pomene.
Izhajajoč iz 'cvet' označuje flōs pogosto NAJBOLJŠI, NAJLEPŠI DEL NEKE STVARI, kot v lat.flos aetatis ‘cvet leta, mlada moč, mlada polnost’ (prim.Georges, s.v.flōs), izrazu, ki se je ohranil vse do romanščine (kot v fra.la fleur de l´âge ‘mladina’; prim.FEW, 3, 630-638, s.v.flōs). Podobno motivirani so fra.fleur de la farine ‘la partie la plus fine de la farine’, ita.fior della farina, engadinsko flur d´farina oder gsw. (švicarska nemščina) Blume (prim. FEW, l. c.). Prav tako izhajajoč iz 'cvet' se pojasnjujejo pomeni, ki imajo opravka s POVRŠINO, NAJVIŠJO TOČKO stvari, kot fro., frm.à fleur de ‘à la surface, au niveau de’.
Obe semantični dimenziji ('dobro' in 'zgoraj') motivirata, kjer je možno skupaj, oznako koncepta SMETANA, ki se je razvil že v latinščini (flos lactis ‘Rahm’) in je še danes na področjih raziskovanja dobro zastopan (prim. tudi ita.fior di latte 'smetana'). Temu ustrezno sta tudi glagola kot fra.défleurer ali novo okcitansko sanflurá, sonflurá 'posneti smetano' lahko razumljiva (prim. FEW, l. c.).
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Ta bazični tip se vrača na lat.iŭncus ‘ločje’. Zastopan je v mnogih romanskih jezikih, tako ita.giunco, pms.gionch, cat.jonc, spa., por.junco und fra.jonc ‘ločje’. Po osrednji francoščini se najdejo izrazi, ki označujejo opremo iz ločja, v kateri se je izdeloval mehki sir, med temi jonchiere ‘petit panier en jonc pour la preparation du fromage mou’ in jonchée ‘panier en jonc pour la préparation du fromage mou’. Jonchée je poznan tudi kot oznaka za ‘fromage préparé dans un petit panier’ (prim. FEW , 5, 65-67, s.v.jŭncus). Ta pomen ima tudi ita.giuncata (prim.Treccani, s.v.giuncata). Pojasniti se da semantična sprememba iz metonimijske povezave besede in stvari. Za oblikovanje sira iz sirotke ali sira se uporabljajo različne naprave, tako tudi košarice, ki so spletene tudi iz ločja. V te košarice se da sirova masa in se postavi na desko za odcejanje, da se lahko odvečna tekočina iztisne z rokami (prim.Scheuermeier 1943: 41). Košare s tem namenom so bile omenjene že v poglavju o Polifemu v Odiseji (ταρσοί [Buch 9, 219] und πλεκτοὶ τάλαροι [Buch 9, 247]).
Za izvor bazičnega tipa mascarpa se diskutira o različnih zasnovah. V DEI (2380) se povezuje mascarpa z lat.mascarpiō, -ōnis ‘masturbatore’, kar temelji na rekunstruiranem glagolu *manū scarpere ‘prendere con la mano, z roko vzeti’, iz česar je spet izpeljan mascherpa. DELI (3: 726) zavrača to možnost z opozarjanjem na časovno zaporedje najdb. Hubschmied 1936 predlaga drugačno razlago. Vrača se na v Lombariji, v vzhodnem Piemontu in v provincah Piacenza in Parma veljaven mascarpa ‘sirarska skuta’ galski izvor. Izhajajoč iz keltskega korena besede skar- ‘ločiti, raziti se’ rekonstruira *skarpā- v smislu ‘ločitev, razhod’. Ker se v mnogih jezikih sorodstvena oznaka za OČETA in MAMO figurativno prenaša na RODITELJA, VZROK, tako na primer v nem.der Wunsch ist oft der Vater des Gedankens ali lat.omnium malorum stultitia est mater in podobno v irščini mac ‘sin’ je soroden z oznako IZDELKA ali POREKLA, na primer mac mallachtain ‘hudič’ (lat.filius maledictionis), macc-alla ‘odmev’ – dobesedno ‘sin skale’ – ali mac-órna ‘viski’, kar v dobesednem prevodu pomeni ‘sin ječmena’. Izhajajoč iz tega se postavi hipoteza, da je tudi keltščina razpolagala s takšnimi postopki tvorjenja besed in rekunstruira cel. *mapo-oz. *makko-, kar bi potem lahko dalo*mapo-skarpā oz. *makko-skarpā ‘sin ločitve, produkt ločitve’. Svoje domneve opira torej onomasiološko, kajti sir nastane vendar kot produkt iz ločevanja sirotke v tekočino in ostanek trdnih snovi (prim.Hubschmied 1936: 100-102). Aktualno označuje lmo.mascarpón (prim.Treccani) tipično specialiteto sira iz Lombardije, ki se proizvaja z dodatkom sladke smetane in ima visoko vsebnost smetane. Izhajajoč iz lombardščine je beseda s predmetom pristala tudi v drugih italijanskih narečjih (prim.DELI 3: 726).
Ta bazični tip je razširjen v alemanščini nemške Švice (prim.Nidel ‘smetana, sloj smetane na kuhanem mleku’; prim.Idiotikons.v.Nidel) in v ladinščini (prim.nìda ‘pinjenec’ (prim.EWD V: 49-50). Sprejetje prevzete besede iz nemščine v romanščino se zdi manj prepričljivo; verjetneje naj bi bil nastavljen predlatinski *nīta (prim.Jud 1924: 201-203).
Kramer, Johannes (1988-1998): Etymologisches Wörterbuch des Dolomitenladinischen, Hamburg, vol. 1-8, Helmut Buske
Jud, Jakob (1924): Zu einigen vorromanischen Ausdrücken der Sennesprache, Berlin, in: Zeitschrift für Deutsche Mundarten, vol. 19, Allgem. Dt. Sprachverein, 199-209
Ta bazični tip se vrača na lat. oznako koncepta PRT (prim.Georgess.v.pānnus), ki se je v tem pomenu ohranil tudi v ita. (prim.Treccanis.v.panno). Razvoj ‘koža, sloj, ki se tvori na površini tekočine, ko se ohladi ali če se pusti na zraku’ je lahko razumljiv. Tako se pojasnjujejo tudi ita.panna, fur.pane‘smetana’, kajti smetana se odloži na mleku kot prt, če ga pustimo stati (prim.DELI 4: 871, Treccanis.v.panna z verbalno izpeljanko pannare 'smetano odložiti'). Podobno motivirana metafora se najde v primeru tēla.
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
S tem morfo-leksikaličnem tipom se označuje v frankoprovansalščini in okcitanščini. ZIGER; tip se lahko nanaša na *sēracea, torej na žensko obliko pridevniške izpeljanke od lat.sĕrum ‘sirotka’ (prim.Georges pod tem geslom). To FEW dokazuje s.v.*sēraceum tudi moška različica (frp.seraz), ki je prišla v obliki sérac (s čistim grafičnim izglasjem -c) v fra. standardni jezik. Ena iz tega izpeljana oblika je bila v zahodni Švici ponovno izpeljana v gsw. (alemansko) (prim.Idiotikons.v.Rescherack ‘slana sirarska skuta’).
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
SIRARSKA oz. ALBUMINSKA SKUTA (RIKOTA) je siru podoben mlečni izdelek, ki se pridobiva z drugim sesirjenjem (ali ločitvijo), ki se pridobi s pri prvem sesirjenju nastalo tekočino (SIROTKO). Italijansko ime za to je ricotta, gsw. (alemansko) se govori o Ziger in fra. o sérac. V standardni nemščini Nemčije in Avstrije se včasih nekoliko zavajajoče govori o Molkenkäse; toda za razliko od dejanskega SIRA SIRARSKA SKUTA ne vsebuje KAZEINA, temveč drugo beljakovino, namreč ALBUMIN. Sirarska skuta se lahko uživa sveža, obstojnost pridobi s sušenjem in dimljenjem.
oziroma
Alemanščina (ISO 639-3)
Francoščina (ISO 639-3)
(auct. Myriam Abenthum | Thomas Krefeld – trad. Slavo Šerc)
